Omemba: Cristóbal Pera

»Bil je samoten kraj, kjer se ni mogla čutiti osamljeno.«

»Po tistem nikoli več ni bila enaka … Ni se spremenil svet, temveč ona sama, ki je prej vedno hodila skozi življenje, ne da bi ga pogledala in ga je začela gledati šele tega leta, po vrnitvi z otoka, z nemilo streznjenimi očmi.«

»Nimava kaj, usojeno nama je.«

»Tako prepričana je bila, da ji bo mama z znamenjem nakazala svoje odobravanje, da ga je pričakovala kar takoj.«

»To je bila lahko le materina posmrtna zvijača.«

»lotil, kot se restavrator loti platna velikega mojstra«